Mlin na veter

Pri 17. letih sem, mesec dni preden sem sploh držala izpit za avto v rokah, bila že ponosna lastnica mojega prvega avtomobila. Avto, vijolična fiestica, me je čakal v garaži, saj ga voziti nisem smela. Vsake toliko me je brat zapeljal z njim na ceste, ker res nisem zdržala, da bi ga samo gledala.

Kupila sem ga, 5 let starega s približno 50 tisoč kilometri, brez udobja klima naprave ali daljinskega zaklepanja. Stal me je 700 jurjev, daljnega leta 2001. Bil je pravi študentski avto. Najprej sem, še preden sem ga lahko vozila, vrgla ven stari kasetnik in kupila bleščeč cd-predvajalnik. Potem sem menjala gume in seveda dokupila lita platišča. Pa dodala živo rumene prevleke za sedeže z ujemajočimi preprogrami (črna z rumeno obrobo). Potem sem pridobila vozniško dovoljenje in se še isti dan sama podala na ceste. Jaz, neumnica, zelenec, ki sem mislila, da zdaj pa vse obvladam. Avto mi je iz garaže moral peljati tata, saj sama nisem znala vzvratne vožnje.

Takoj sem ugotovila, da voznika ne naredi noben kos papirja, ampak samo izkušnje. In le-te sem si pridno nabirala z vožnjami na žure, plese, zabave, v šolo, kasneje pa na faks na Obalo. Skupaj sva s fiesto premlele preko 35.000 kilometrov, še kakšnega pa sem naredila z drugimi - večjimi - družinskimi avtomobili. Potem sem dobila delo v bližini doma. Preblizu za avto. In avto je obtičal, vedno pogosteje. Leto dni sem zbirala pogum, da se od njega poslovim. Trikrat sem že dala oglas na avto.net, pa ga vsakič v roku pol ure tudi odstranila. 2 leti nazaj, aprila, sem ga končno prodala. Zanj sem prejela 415 jurjev. Avto je bil star 10 let in imel 86 tisoč kilometrov. Pustila sem vso opremo, ki sem jo med uporabo dokupila.

Od takrat sem brez. Občasno zlorabljam družinsko floto, vendar ugotavljam, da avto potrebujem vedno pogosteje, čez par mesecev pa ga bom najbrž nujno potrebovala, zato bo treba v nakup novega štirikolesnika. Ker se nakupi pri meni odvijajo bodisi strašansko počasi ali bliskovito hitro - pri čemer velja, dražja kot je dobrina, manj časa rabim za odločitev -, sem se raje že začela ozirati naokoli. Všeč so mi 4 avtomobili, cene pa so katastrofalne: Mazda 3 (3-4 leta star, pod 75.000 km: med 10 in 13 tisoč €), Toyota Corolla (3 leta star, pod 75 tisoč km: okoli 12 tisoč €) in Opel Astra (3 leta star, pod 75 tisoč km: okoli 10 tisoč €). Več kot 2,5 mio bivših tolarjev za rabljen avtomobil srednjega razreda, za katerega niti ne veš, ali je z njim vse v redu, ali pa bo neprestano pri avtomehaniku.

In potem je tu še Kia Cee’d. Nov, z vso opremo, brez kilometrov, akcijska cena: nekaj manj kot 13.000 €. Za nepopisan list, s 7-letno garancijo in vsemi doseženimi zvezdicami na testu varnosti. Šala ali ugodna priložnost, ki jo ne gre izpustiti?

Vseeno je to cena, ki si jo brez pomoči lizinga ne morem privoščiti. Vendar sem za zanesljiv in varen avto, ki bo hkrati dovolj velik za nakupovalne dneve, migracije, službene poti, počitnice in kolesarske izlete pripravljena tudi seči v žep, če le vem, da ne bom razočarana.

In kaj pravijo testi? Tale obeta zelo veliko. Skupna ocena 4,5 / 5 bi prepričala še celo mene, čeprav gre tukaj za 1,6 diesel motor, sama pa bi bila zadovoljna tudi z 1,4. Slab prizvok ob omembi znamke Kia je sicer še vedno - morda neutemeljno - zasidran, saj bi mogoče bolj zaupala kakšni nemški ali japonski mrcini.

Po izgledu mi je avto zelo všečen. Tudi na cesti sem ga že opazila in najprej mislila, da vidim Corollo, ki je - poleg Mazde - moj favorit. Dizajn je vsekakor po mojem okusu, tudi opremljenost avtomobila obeta veliko udobja.

Odločila sem se za testno vožnjo. Za take denarje nočem mačka v žaklju in hočem avto preizkusiti preden se odločim za nakup. Časa pred nakupom imam še par mesecev, tako da nameravam tržišče dodobra raziskati in mogoče najdem kakšno še boljšo rešitev (nadaljevanje pa zagotovo sledi tudi na blogu).

ps: Insomniac, preskoči

100%

0%

BISKVIT

• 5 jajc
• 160 g sladkorja
• 1 zavitek vanilin sladkorja
• 120 g moke
• 30 g kakava v prahu
• 60 g jedilnega škroba
• 2 žlički pecilnega praška

KREMA IN OKRAS

• 500 g jagod
• 6 listov želatine
• 80 ml črnega vina (teran)
• 160 g sladkorja
• 360 g jogurta
• 700 ml smetane

PRIPRAVA

Pečico segrejte na 170 stopinj. Rumenjake stepite s 4 žlicami mlačne vode in jim počasi dodajajte sladkor in vanilin sladkor. Posebej stepite beljake v trd sneg.

Moko, kakav, škrob in pecilni prašek zmešajte, presejte na jajčno zmes in premešajte. Na koncu vmešajte še sneg iz beljakov.

Pekač za torto (premer 26 cm) obložite s peki papirjem, napolnite s testom in pecite 35 minut. Biskvit pustite, da se ohladi.

Jagode operite in očistite. 150 g jagod pretlačite, preostale pa razpolovite po dolžini. Želatino namočite v hladni vodi. Segrejte črno vino in sladkor, v njem raztopite ožeto želatino ter vmešajte jagodni pire in jogurt (želatine nikar ne topite v jagodnem pireju, saj se vam lahko pojavijo nezaželene grudice). 500 ml smetane čvrsto stepite.

Biskvit dvakrat vodoravno prerežite. Dno biskvita obdajte s tortnim obročem, ga obilno namočite z vodo in ga na tanko namažite s smetano. Preostalo smetano vmešajte v kremo. Jagodne polovice naložite na smetano in jih pokrijte s polovico kreme.

Nanjo položite drug oblat, ga namočite z vodo, namažite s kremo in pokrijte s tretjim oblatom, ki ga ravno tako namočite in premažite s preostalo kremo. Torto za 4 ure postavite v hladilnik.

200 ml smetane čvrsto stepite z utrjevalcem za smetano. Obroč zelo previdno odstranite in torto prevlecite s smetano. Okrasite jo s kakavom, čokoladnim prelivom, smetano, jagodami in z zdrobljenimi pistacijami.

Če niste prepričani, ali bi vam posamezna kombinacija okusov ustrezala, jo prej preizkusite. Vzamite npr. malce stepene smetane in jagodnega pireja in povrh polijte s črnim vinom, premešajte in poskusite. Črno vino obogati okus jagod, vendar ga lahko tudi izpustite, če vam okus ne ustreza. Ravno tako lahko pistacije kot okras izpustite, če vam ne ustrezajo. Poizkusite skupaj pistacijo in jagodo, da preverite, ali vam okus ustreza. Sama sem bila do vina in pistacij skeptična, dokler jih nisem preizkusila, v končnem izdelku torte pa vse skupaj izpade zelo zelo okusno. Pomembno je, da torte ne preveč sladkate in da jo obilno namočite (sama sem verjetno porabila okoli pol litra vode).

0%

0%

Za palačinke (mere so približne, naredite jih po občutku - da bo masa gladko tekoča, vendar ne preveč):

• 2 jajci
• nekaj žlic moke
• 0,5 l mleka
• ščepec soli in sladkorja
• olje za pečenje

Za nadev:

• 10 jagod
• 1 banana
• 1 dcl smetane za stepanje
• žlica sladkorja

Jajca dobro stepite s soljo in sladkorjem. Postopoma dodajate izmenično moko in mleko ter vse skupaj dobro stepajte, da preprečite nastanek grudic. Zmes pripravite tako, da bo dovolj tekoča, vendar ne preveč. Pustite počivati pol ure.

Če opazite, da je po počitku zmes pregosta, jo zredčite z mlekom ali radensko (tudi pivo je ok).

Palačinke specite s poljubno količino olja, velja pa pravilo, manj je več.

Jagode očistite, odstranite peclje in operite. Banano olupite in narežite na koščke. Jagode in banano v posodi pretlačite, dodajte žlico sladkorja.

Posebej trdo stepite smetano.

Palačinke poljubno napolnite in pohrustajte. Ne pozabite polizati še krožnik do čistega.

Dober tek!

100%

0%

Ali pravilneje Belopeški jezeri, saj sta samo 2. Ležita pod Mangrtom, na italijanski strani, znani tudi pod imenom “Laghi di Fusine“. Zgornje in spodnje jezero ležita na nadmorski višini skoraj tisoč metrov in sta ledeniškega izvora. Območje je zaščiteno kot narodni park.

Zgornje jezero je globoko 9 metrov, spodnje pa kar 25 metrov. Spodnje jezero se preko podzemne povezave napaja iz zgornjega jezera. Posebnost območja je, da je pozimi to eno najbolj mrzlih krajev v celotni pokrajini Friuli - Venezia Giulia in celo Italije.

Več izčrpnih informacij tukaj.

100%

0%

• 3 jajca
• sol
• koromač (janež), srčno zelje
• bleda
• po želji tudi druga zelišča oz. zelenjava, npr. drobnjak, mlade koprive, čemaž,…
• po želji kakšna rezina pršuta
• olje za ponev

Vse sestavine sesekljaš, dodaš jajca in sol, fajn premešaš in zvrneš v vročo ponev, namaščeno z olivnim oljem. Pečeš na nizkem ognju, dokler ni z obeh strani pečeno (seveda jo vmes obrneš na drugo stran).

Primorska specialiteta, ki se jo lahko pripravi tudi bolj kot omleto: v tem primeru dodaš še moko in mleko ter nekoliko manj zelišč (samo koromač in srčno zelje).

100%

0%

Po večmesečnih mukah, razmišljanju in obupavanju, je tudi proces nakupa novega računalnika zaključen.

Kupila sem tega:

Sedaj je moj Henrik pri Insomniacu, ki skrbi za to, da ga spravi v življenje. Moje dete bom lahko videla komaj v soboto, ko bo končno odpuščeno z intenzivne nege. Komaj čakam, da ga dobim v roke!

Mimogrede: ob nakupu sem zasledila še neko nagradno igro - in začuda, zmagala sem knjigo o vzgoji otrok. Naslednjič, ko me prime želja sodelovat v nagradni igri, naj me kdo opomne, naj ne sodelujem, če izdelka ne potrebujem. Bom pa razmislila o loteriji, zadnje čase mi nagrade dežujejo v naročje. Glede na to, da 24 let nisem zadela ničesar, bodo te nagrade zadostovale še za naslednjih 24 let.

0%

0%

V službi naš že nekaj dni pošteno trese. Ob prvem tresljaju smo vsi upravičeno pomislili na najhujše in na to, da zdaj bomo pa tekli.

Vendar se tresenje še en čas ni ustavilo, po krajši pavzi pa se ponovilo. In spet.

Potem smo skozi okno zagledali valjar pri sosedih, kako tepta zemljo.

Tresenje se je po več dnevih ustavilo 5 minut nazaj. Valjar so končno odpeljali. Še dobro, saj ne vem koliko časa bi še uspela prenašati neprostovoljno masažo, hrup in tresenje praktično vsega - od tiskalnika, ekrana, mize do rož in skodelice.

Edit: Osovraženi valjar je nazaj. Zopet nas trese. 

0%

0%

• 1x striženje žensko: 19 eur
• 1x umivanje las: 3 eur
• 1x poloblikovanje s krtačo: 11 eur
• 1x modno barvanje: 35 eur

Končni račun za eno novo osveženo pričesko: 68 eur

Opombe:

• striženje je vključevalo samo konice, saj kratkih las nimaš kaj dosti rezat
• poloblikovanje s krtačo: krtačo sem videla bolj od daleč, bojim se, koliko bi bil znesek za celotno oblikovanje
• barvanje: preliv in prameni
• povprečen moški bi se za to ceno strigel ne 1x, ampak celi 2 leti

0%

0%

Moja neprostovoljna dieta se nadaljuje. Lačna sem kot volk, čeprav danes ni še bilo hude krize. Ubijala bi pa za kavo. Resno.

Koncentracija upada in najbolj enostavna opravila na delovnem mestu postajajo cel podvig.

Še dobro, da je petek.

0%

0%

Čeprav se je prejšnji teden uradno začela pomlad, čeprav sta mandljevec in marelica že odcvetela, in čeprav sem še prejšnji teden naokoli že skakala v pomladnih oblačilih, sem zopet prisiljena v plašč in bundo.

Sobotne snežne padavine so me dobile na cesti. Vožnja v snegu pa je bila - vsaj spočetka - katastrofa, kot se za Primorko spodobi. Do Loma sem z 80 km/h komaj pricijazila in to s trdim vratom in polnim mehurjem zaradi živcev. Kratek oddih, pogled na zasneženo pokrajino in svet je bil takoj spet lepši. Cesta tudi. Sneg se ni prijemal, veliko pa so pripomogle tudi zimske gume, ki sem jih v zimskih razmerah potrebovala prvič v treh letih.

Kot sem že pisala so vremenske razmere v Vipavski dolini čisto nasprotje celotni Sloveniji. Tudi tokrat je bilo tako, saj na Goriškem, razen par kapelj dežja, vikend ni postregel z nobenimi presenečenji. In medtem, ko so se domači z zavistjo ozirali na pobočja Sabotina in Svete gore, ki jih je sneg začuda celo pobelil, sem sama imela s snegom malce več dela:

V Vipavi so padle prve snežinke, ki jih je sicer prinesla vedno-prisotna-burja. Po Rebrnicah se je sneg vsipal skladno s sunki vetra. Takoj za cestninsko postajo Nanos, pa se je pričela zimska pravljica (ali nočna mora, odvisno za koga), ki se je v okolici Logatca spremenila v zimsko idilo.

Zdaj sem končno krščena tudi v vožnji v snežnem metežu. Po sedmih letih in ničkoliko prevoženih kilometrih.

Za evidenco: v Novi Gorici je kratko neurje v torek 25. marca postreglo s snežnim metežem. Sneg (prvi in najbrž tudi edini to sezono) se je topil kar sproti, čez 10 minut pa je že sijalo sonce. 

0%

0%