Mlin na veter

Pa jo imam. Mojo prvo fotoknjigo namreč. In splošni vtis? NAVDUŠENA!! Najbrž sem od zdaj naprej prodana duša in se z navadnimi fotografijami ne bom več ubadala, saj je fotoknjiga TOLIKO BOLJŠA!

V ponedeljek popoldan sem knjigo odposlala, v torek zjutraj sem dobila sporočilo, da je v izdelavi, v sredo so mi na e-mail sporočili, da je knjiga izdelana in gre na pošto. V četrtek sem jo prejela.

Takole je izgledala zapakirana:

Potem sem jo odvila iz številnih zaščitnih folij (bila je kot nova knjiga original zapakirana v prozorno folijo) in dobila tole:

Knjigo sestavljajo 104 strani z 253 fotografijami. Kljub temu je tanka, vendar precej težka – platnice so trde in gladke, slike na platnicah so natisnjene, ne nalepljene. Strani so pol-mat, dobre kakovosti.

Notranji izgled:

S knjigo sem ZELO zadovoljna. Celo cena (58,00 EUR z dostavo) me ne moti, saj na ta račun prihranim prostorsko (pomislite, kakšen fotoalbum je za 250 slik – pravzaprav za tako količino potrebujete najbrž 2 fotoalbuma). Knjiga je lična, prijetnih dimenzij – z lahkoto jo spravim v torbico in nesem kamorkoli, da se s prijateljicami lahko dobimo na kavi in pregledamo slike (o ja, ritual z vsakega potovanja). Izdelek izgleda resen in profesionalen in verjamem, da je to dobra rešitev tudi za marsikaterega fotografa, ki si želi izdelati portfelj.

Nekoliko je potrebno biti previden edino pri oddaljenosti od roba, saj sem se jaz zanašala na predogled, ki pa mi je robove v resnici zamaknil (in zato imam tudi prvo stran zamaknjeno) – skratka, vem za naslednjič.

Nad tem načinom razvijanja fotografij sem navdušena in naslednje potovanje se bo zopet znašlo v fotoknjigi!

Tako, fotoknjiga je končana. Danes sem jo še zadnjič pregledala in jo poslala v obdelavo. Celoten postopek za 104 strani debelo knjigo 21 x 21 cm, trde platnice, 253 fotografij, je trajal nekako 15 minut (procesiranje izdelka in pošiljanje fotografij).

Rok izdelave je 3 – 5 delovnih dni. Cena z dostavo pa 58 EUR.

Izbrala sem plačilo po računu, dobila potrdilo o naročilu, sedaj pa ne vem, ali jim moram nakazati znesek ali bo račun priložen pošiljki, ali ga dobimo še po e-majlu? Namreč nikjer v potrditvi ni podan TRR račun in niti ne piše v kolikšnem roku je potrebno plačati.

Skratka, čakam, da dobim svojo prvo ever foto knjigo. In sem vsa na trnih.

Da bom nekoč delala fotoknjigo s kakšnega potovanja, sem vedela že prvič, ko sem naletela na ta izraz. Bilo je 2 leti nazaj, ko sem se polna adrenalina vrnila z enomesečnega potovanja po Maroku in Portugalski. Seveda, iz tega nato ni bilo nič. No, naložila sem si program Moja CeWe Fotoknjiga in začela vstavljati slike in jih oblikovati s stajliš črnim ozadjem in komentarji v beli barvi, kar je sicer izpadlo zelo elegantno. In potem sem se nekako ustrašila. Ideja je bila nova, nobenega izdelka še nisem nikjer videla, moje slike in spomini pa preveč dragoceni, da bi kaj zašušmarila. In sem tistih 400 fotografij razvila po starem. In se ves čas zato nekoliko sekirala.

Potem je lani prišla severna Francija. Sploh ne vem zakaj, ampak z razvijanjem slik sem mečkala do tega tedna.

In potem me je nenadoma pičilo… tokrat sem si naložila drug program DigitFot, ga zagnala in začela z urejanjem. S količino slik, ki jih imam, sem že v začetku vedela, da bo treba vzeti verzijo z največjim številom listov (104). Število slik sem zreducirala na okoli 280. Trenutno menjujem barvo ozadij in pišem komentarje. V praksi to izgleda tako:

Nisem se zadovoljila s čarovnikom, ki ti sam nameče slike v album, saj izredno rada kompliciram in hočem izdelek, kot je meni všeč. In program zagotovo omogoča veliko svobode pri urejanju.

Končujem zadnje strani, potem bom izdelek prespala, ga pregledala še enkrat, zagotovo izvedla popravke in ga poslala v razvijanje.

Nadaljevanje z evalvacijo končnega izdelka sledi, ko prejmem fotoknjigo.

Do takrat si lahko več o fotoknjigah preberete na strani e-fotografije.

Kaj sploh je Fotoknjiga?

Fotoknjiga je točno to, kar pove njeno ime: je čisto prava knjiga, v kateri so lahko vaše fotografije. To ni klasičen fotoalbum, saj slik ne razvijate posamično in jih nato ravno tako ne vlagate v posamezne žepke ali jih drugače lepite v fotoalbum. Fotoknjigo urejate digitalno na vašem računalniku in jo nato v celoti pošljete v foto studijo, kjer jo razvijejo, vi pa prevzamete kočni izdelek – vašo knjigo fotografij.

Razlog, da zadnje čase precej manj pišem je ta:

Klikni na slike za povečave.

Naš mali ščurek nas drži polno zasedene. Najkasneje ob 22h moramo vsi spat, sicer joka, ker še ne vsi spimo. Nakasneje ob 7.30 moramo vstat, ker je lačna Mala požeruhinja je na slikah stara 14 tednov in težka 5 kg. Zdaj ima že en teden več in tudi kakšen dekagram več, saj raste dobesedno pred očmi.

Najraje pa ima mamine copate in brisače, ki jih uspe ukrasti )

Slike (c) Insomniac

Na Nizozemskem je uživanje in prodaja drog, tako kot večinoma po svetu, prepovedana. Kljub temu Amsterdam ostaja meka za vse, ki jih to privlači, saj se droge (samo mehke) v Amsterdamu tolerira. Tako vas trava spremlja na skoraj vsakem koraku – na cvetlični tržnici je mogoče kupiti celo “starter kit” za posaditev konoplje, ki vključuje semena, zemljo in posodico, zraven se dobijo še navodila, da bo travica kar najlepše uspevala. Seveda vam takšen komplet pri nas čisto nič ne pomaga, saj se v Sloveniji konoplje ne sme pridelovati, posedovati ali uživati . No v Amsterdamu za takšen začetniški komplet plačate okoli 6,00 €:

Trava se prodaja in uživa v posebnih lokalih, ki jim pravijo coffeeshop. Ne morete jih zgrešiti, saj vas nanje mnogokrat opozarja že značilen vonj, ki veje iz njih.

Coffeeshopov je v Amsterdamu ko listja in trave, še posebej so zgoščeni okoli in v rdeči četrti (o tem mogoče več prihodnjič). V njih ne prodajajo alkohola, zato pa si je mogoče s cenika naročiti brezalkoholno pijačo in recimo joint, ki stane okoli 1,50 €. Ali različne količine različnih mešanic trave. Mimogrede, možno je kupiti tudi tale cenik na spodnji sliki in sicer za 10,00 €

Posebnost so tudi razni izdelki z marihuano. V coffeeshopih je mogoče naročiti special cake – tortico z marihuano. En košček biskvitnega testa stane okoli 5,00 €.

Zabavno je bilo videti dedce, ki so prišli v lokal na tortico, ali mularijo pri sosednji mizi, ki so prvič preizkusili joint in se skoraj zadušili No, naj tukaj jasno povem, da sva z Insomniacom iz radovednosti obiskala en takšen lokal in si naročila – čaj (ne special čaj, ampak res samo navaden čaj).

Sicer se lahko razne različice predelane trave kupi kar v trgovinah s spominki. Tam se dobi razne cookije, lizike, bonbončke, posodice za shranjevanje trave in druge s tem povezane izdelke – domišljija res nima meja.

Ravno tako se lahko kupi tudi nore gobice. Spodnje gobice so se nahajale v izložbi (ignorirajte odsev Insomniaca za fotoaparatom), zraven pa je viselo še pojasnilo, kakšne gobice so primerne za različne učinke. Kolumbijske na primer (na sliki) povzročajo – kot piše na listu – močnejše občutke, z zelo močnimi in pogostimi halucinacijami.

Če se boste odpravili v Amsterdam, še opozorilo: pri nas je marihuana prepovedana, zato je nikar ne prinašajte domov!

Vse slike (c) Insomniac

Disclaimer: Ta zapis je nastal samo z namenom predstavitve drugačnih navad in kulture. Nikakor nima namena spodbujati uporabe drog. Avtorica zapisa ne prevzema nikakršne odgovornosti in je proti uživanju drog.

Nizozemska slovi po tulipanih. Konec aprila, oziroma začetek maja, ko le-ti cvetijo, je najbrž najboljši čas za obisk države, čeprav lahko naletite na muhasto vreme. No, muhasto vreme je potrebno pri obisku države pravzaprav vzeti v zakup v kateremkoli letnem času.

Če si želite ogledati cvetoče tulipane, obiščite Nizozemsko za prvomajske praznike. V tem času država spremeni svojo podobo in se obleče v pisano paleto barv. Cvetoča polja se širijo na vsakem vogalu:

V tem času je tudi možen obisk parka Keukenhof, ki gosti razstavo cvetja. Na ogled je kar 7 milijonov čebulnic, vstopnina za ogled pa znaša 13,50 € (ogled za letos možen samo še do nedelje, naslednje leto pa od 19. marca do 21. maja). Za ogled parka si je priporočljivo vzeti kakšnih 5 ur, seveda pa je možno porabiti tudi poljubno manj oziroma več časa, odvisno od vremena in navdušenosti nad cvetjem.

Streljaj od Amsterdama, v Aalsmeerju, se nahaja borza cvetja (več o tem prihodnjič), kjer poteka trgovanje s cvetjem.

V Amsterdamu pa najdemo tudi plavajočo tržnico cvetja. Tržnice so locirane v manjših hiškah, ki plavajo na vodi, odpirajo pa se na pločnik, od koder dostopajo obiskovalci. Tržnica ponuja številno rezano cvetje, čebulice, rastline, pa tudi spominke in semena konoplje.

S cvetjem, ki vas spremlja na vsakem koraku, se boste res težko uprli skušnjavi, da si ne bi kupili kakšne čebulice tulipanov. Možnosti za nakup so tako v parku Keukenhof (precej drago!), kot tudi na tržnici cvetja (pa tudi še kje). Tu boste za paketek 10 čebulic tulipanov odšteli okoli 2,50 – 3,00 €, izbira barve pa je neomejena: od belih, rdečih, oranžnih in roza pa vse do črnih in celo modrih.

slike (c) Insomniac, brez obdelave

Ne vem, al me kdo zafrkava. Najprej so (decembra, ko sem nazadnje razvijala fotografije) podražili razvijanje fotografij. Danes pa tole presenečenje:

Resno, nekdo jih hoče par okol kepe dobit. Človek končno najde studio, kjer ti slike razvijejo zadovoljivo dobro glede na ceno, ki jo plačaš, zdaj pa naj zopet okoli drugega razvijalca iščem?

In še opazka, danes je 07.05. O prenovljeni trgovini ne duha ne sluha.

Ma ko vas…

Zelenci so naravni rezervat, kjer izvira Sava Dolinka. Rezervat (in izvir) nosi ime po značilni zeleni  barvi manjšega jezera, izpod katerega v obliki številnih podtalnih vrelcev – vulkančkov – izvira reka.

Zelenci se nahajajo v bližini Kranjske gore. Od urejenega parkirišča z očarljivo okrepčevalnico / prodajalno spominkov je do izvira približno 5 minut hoje po urejeni stezi. Pri jezeru je postavljena dvignjena hiška, s katere je lep razgled na okolico.

slika (c) vetrnica

Še ena z izliva Soče. Tokrat panorama posneta iz razgledne hiškice, smer: proti morju. Žal je bila stran, ki je gledala proti ptičji populaciji, okupirana z bolj resnimi fotografi, ki so imeli malo večje napravice od mojega malega Nikona CoolPix.

Mimogrede, mislim, da bo počasi čas, da si omislim novega prijatelja.

Neprijetno presenečenje. Potem, ko sem tako veselo naokoli razlagala, kako oh in sploh kul so pri Hartlauerju, kjer ti digitalno sliko 13 x 17 cm razvijejo za samo 10 centov, sem včeraj doživela hladen tuš.

Svoje storitve so krepko podražili.

Zakaj?!

Cena razvijanja 13 x 17 cm sedaj znaša 0,15 € (50% podražitev!), 10 x 15 xm pa 0,10 € (prej 0,07 €, sedaj pa toliko, kot je prej znašalo razvijanje 13 x 17 cm).

Še vedno bom sicer razvijala pri njih. 0,15 € je še vedno bolje kot 0,29 €.

Razlika pri majhnih zneskih verjetno ni tako očitna. Sama pa sem včeraj poslala v razvijanje 352 fotografij s potovanja. Kaj to pomeni v ojrih?

PREJ bi za razvijanje plačala 35,20 € + 1,25 € za prenos in obdelavo fotografij.

SEDAJ bom za to plačala 52,80 € + 1,25 € za prenos in obdelavo fotografij. Torej kar 17,60 € več za isto stvar kot dva meseca nazaj. In ker sem imela velik paket za prenos, sem se odločila, da ga raje razbijem na 3 manjše pakete (prejšnjič mi 25 slik niso razvili, upam, da se to sedaj ne ponovi), tako da bom tistih 1,25 € plačala 3x.

In še primerjava. Če bi svoj paket poslala v razvijanje k ponudniku, kjer sem do sedaj razvijala slike, bi me to stalo celih 102,08 €.