Mlin na veter

Redkokdaj se me kakšen novodobni roman tako dotakne, da ga ne morem izpustiti iz rok. Da bedim do pol enih ponoči in požiram besedo za besedo.

Pride ženska k zdravniku… tako bi se lahko začela čisto preprosta šala. Vendar je knjiga vse prej, kot to. Nizozemski pisatelj Kluun je izgubil ženo, v knjigi pa “popisuje tragično izkušnjo z obilo humorja in brez lažne sentimentalnosti”.

Glavnega junaka, Stijna, bi skozi večino zgodbe najraje zgrabili za ovratnik, ga pošteno stresli in mu po vrh še kakšno prisolili. Je namreč vse prej kot vzoren mož, saj se spopada z monofobijo - strahom pred tem, da bi vedno ostal samo z eno žensko, zato se zapleta v vedno nove ljubezenske afere, medtem ko se njegova žena bori z boleznijo.

Provokativen roman o ljubezni in nezvestobi. Nemiren premislek o življenju in smrti.

In še citat iz knjige:

Prepričana sem namreč - in ne samo zdaj, ko sem bolna - da mora človek, če si v življenju nečesa resnično želi, to tudi storiti. Da moramo uživati vsak dan, saj nikoli ne vemo, kaj nas čaka pozneje.

Najboljši nizozemski roman zadnjih let, dobitnik nagrade Publiek Prize.

Carpe diem.

0%

0%