Nevarne ceste (in vozniki)
Komentiraj
Objavil/a vetrnica 11.02.2008 ob 09:34 pod Mešano na žaru, Potepanja
Vedno, ko se vračam po cestah na rodno Primorsko, se čudim nad navadami slovenskih voznikov. To, da so vsi po vrsti nestrpni in imajo pretežko nogo, verjetno ni potrebno poudarjati. Na primorskih cestah pa lahko takoj prepoznaš Ljubljančana, brez da bi pogledal na registrsko tablico. Značilni znaki (eden ali več):
- prilepi se ti na rit in živčno potrkuje po volanu, dokler se ne umakneš
- če se dlje časa ne umakneš (recimo, prehitevaš kolono tovornjakov), začne blendat z dolgimi žarometi. Halo, kam pa naj grem?!
- na Rebrnicah prehiteva vse po vrsti, ni važno, če je neprekinjena črta in nepregleden ovinek - če se bo kdo pojavil na nasprotnem pasu, ga bo že nekdo spustil nazaj v kolono (to velja tudi za italijanske voznike)
- pravzaprav prehiteva kjerkoli in kadarkoli
- na hitri cesti Vipava - Vrtojba brez izjeme vozi vsaj 130 km/h, žal pa podcenjuje primorsko burjo, zato ga večkrat lahko vidite, kako poplesuje na cesti levo in desno, odvisno od sunkov burje
Vedno znova me preseneča, kako se lahko takšni vozniki na Rebrnicah izognejo čelnemu trčenju, ko prehitevajo v škarje. Resno, ljudje, tisti odsek ceste je nevaren! Če vozim v koloni, imam a priori pripravljeno nogo na bremzi in držim varnostno razdaljo. Nikoli ne veš. Na Rebrnicah sem res videla že vsega, od gorečih tovornjakov do za las zgrešenih nesreč, ko mi je srce padlo v hlače od strahu. In čeprav mi živčni vozniki za mano urgirajo naj že prehitim kakšen tovornjak, se jaz (na tistem delu poti) tega ne grem. Nikamor se mi ne mudi, če kam zamudim, bodo drugi ljudje to razumeli. Ne vem, zakaj bi zaradi drugih nestrpnežev morala postavljati svoje življenje na kocko. Nikogar ne oviram pri prehitevanju, dokler s svojim početjem ne ogroža moje varnosti.
Sama rada vozim, sploh ko sem lepo spočita in se mi ne mudi, ko sonce lepo greje in se na radiu vrti dobra glasba. Še najraje pa grem na pot v ponedeljkovih zgodnjih jutranjih urah, ko so na cesti večinoma tovornjaki, ki se držijo lepo na svojem voznem pasu. Ampak večinoma pridem zaradi drugih voznikov domov vsa napeta, s trdim vratom in vesela, da je še ena pot srečno za mano.
p.s.: med današnjo vožnjo sem videla pravkar pogašen avto in gasilce ter policijo, ki so se vračali na postajo. Po radiu pa so opozarjali na še eno nesrečo na štajerski avtocesti.






ah ja…. večna tema. Jaz sem nedolgo nazaj na avtocesti videla voznika s telefonom ob ušesu, na volanu pa nekaj podobnega časopisu ali zemljevidu. Med vožnjo, seveda.