Mlin na veter

Ljudje skrivamo svoje resnične občutke drug pred drugim. Govorimo eno, globoko v sebi pa mislimo nekaj čisto drugega. Ne dovolimo, da bi drugi videli, kaj v resnici mislimo, saj bi s tem pokazali svetu svojo šibkost in nemoč.

Pretirana navezanost na partnerja, ki nas pretepa, odvisnost od alkohola, drog, sovraštvo do lastnih staršev ali sla po stvareh / osebah, ki nam ne pripadajo. Vse to so stvari, o katerih se ne govori. In če se o njih ne govori, v javnosti ne obstajajo, jih ni. Človek živi srečno in zadovoljno življenje, vsaj na videz.

In kako lahko veš, da se nekdo le pretvarja? Ne vidiš mu v misli, v srce, ne moreš vedeti. Če oseba ne poišče pomoči, če se skriva za svojo masko in sama sebi dopoveduje, da nima težav, ji ne moreš pomagati.

In potem se zgodijo tragedije, ki jih nihče ni pričakoval. Ki osupnejo sosede in družino, saj so vsi mislili, da oseba živi urejeno življenje.

Bežen pregled črne kronike poda osupljive in grozljive podatke:

Moža odplaknila v WC-ju
Razkosal in skuhal svoje dekle
Okostje pod posteljo
Priznala šestkratni umor
Grozljiv prizor pod smrekico

Le nekaj naslovov, ki niso starejši od meseca dni, vsi pa razkrivajo podobne usode: nekdo je zaradi nekoga umrl. Še več, umoril ga ni naključni mimoidoči, neznanec, temveč nekdo iz družine ali preprosto ljubljena oseba.

Kako se lahko to zgodi? Od kje ljudem toliko hudobije? Zakaj je do tega prišlo? Ali so žrtve vedele, da jih čaka nasilna smrt? Ali so bile v strahu pred sočlovekom, ali pa preprosto niso vedele, kaj njihovi bližnji v resnici čutijo - za svojimi maskami?

Tragedije se velikokrat zgodijo pri osebah, za katere bi sosedje in znanci prisegli, da so srečni. Stavki kot je sledeči, so na žalost zelo pogosti:

„Kot kaže, je moški najprej ubil soprogo, nato pa se je odločil ubiti še sebe,“ so dejali pri policiji. Sosedje in sorodniki navidez srečnega para so šokirani. Vir: 24ur.

Ali pa:

„Michele je čutila, da ni dovolj ljubljena in da jo vsi izrivajo iz svojega življenja. Vir: 24ur.“

Žalost, brezup, razočaranje, prepiri… vse to za zaprtimi vrati, daleč stran od radovednih oči sosedov, znancev in družine. V javnosti pa narejen nasmešek. Srečna maska na trpečem obrazu. Vse je v redu, dobro sem. Važno, da sosedje ne vidijo. In potem? In potem, nekega dne, film poči.

Nasilje v družini je verjetno veliko bolj razširjeno, kot si sploh lahko predstavljamo. Vsaka peta ženska naj bi bila žrtev nasilja v domačem krogu. V okolju, kjer naj bi se počutila varna, sprejeta, ljubljena. Srečna. Namesto tega pa sosedam laže o modricah in odrgninah. Pravi, da je srečna, da je vse v redu. In potem jo nekega dne najdejo na podstrešju z vrvjo okoli vratu. Ali pa samo njeno torbico na visokem mostu, nje pa ne najdejo nikoli več. Kako, saj sta bila z možem tako srečen par?

Frustracije lahko privedejo do iracionalnega ravnanja in dejanj, ki povzročijo veliko gorja. Če bi le znali vsaj za hip nekomu pokazati, kaj v resnici čutimo - še preden je prepozno.

V Sloveniji je bilo v letu 2007 umorjenih 21 ljudi.

Podatka o številu storjenih samomorov nisem zasledila.

0%

0%