Mlin na veter

Mama se je, ker je imela pike za koristit, ponudila, da gre k sosedu. No, ponudba je bila bolj vabilo, naj grem z njo, vendar sem nadvse prijazno odklonila, da v tisto gužvo (torek, 10% popusta, ja?) in v tisti roj bacilov jaz pa že ne grem, da staknem še kaj več od tega mojega mizernega prehlada. Tako sem mami samo sporočila, kaj potrebujem.

Na skromni spisek želja sem napisala:

1. Imuni Teekanne čaj.
2. Creme Bonjour. Tisti navadni z modrim pokrovčkom.
3. Prepečenec.
4. 2x skuta. Ta mala 100 g z zelenim pokrovčkom.

Kaj sem dobila?

1. Meto in zeleni čaj. Bom spila.
2. Creme Bonjour. S papriko. Rdeči pokrovček. Kaj naj s tem počnem?
3. Prepečenec. Sama sem si kriva, ker nisem povedala točno katerega hočem. No, saj ne vem, če bi to kaj pomagalo.
4. Vsaj skuto je zadela.

Zavedam se, da imam zelo specifične želje, kar se mojih prehrambenih navad tiče, vendar me strašno zmoti, če ne dobim tistega kar hočem in kar mi je preverjeno všeč. Iz tega razloga tudi ne maram hodit v manjše lokalne trgovince, kjer navadno nimajo pol stvari, ki jih hočem. Hipermarketi so navadno dobro založeni, razen zadnje dni, ko so police dobesedno izropane, človek naj pa potem čara, kaj naj kupi. V bistvu se ob obisku lokalnega hipermarketa počutim, kot da je vojna pred vrati, ljudje pa so si doma naredili zaloge za naslednjih 5 let.

V glavnem, sedaj imam doma izdelke, ki jih nisem naročila. Pojedla (in popila) bom, kaj pa naj, hrane ne bomo metali stran. Edino s tole Creme Bonjour Papriko ne vem kaj počet. Tega pač ne maram in pika.

100%

0%