Mlin na veter

Z novo Evropo sem se prvič srečala takoj, ko je Italija kot ena prvih držav prevzela evro. Že takrat sem vedela, da nikoli več ne bo kot prej. Konec je bilo sobotnih nakupovalnih izletov v sosednjo Gorico, kjer smo lahko nekoč za ušivih 100 tisoč lir (takrat enako približno 10 tisoč tolarjev) kupili hrane za pol meseca. Testenine, paradižniki, pralni prašek… vse je bilo ceneje, boljše kakovosti kot v Sloveniji in predvsem: večja izbira. Lastniki prepustnic smo bili deležni še drugih ugodnosti: z nakupi v Italiji smo si lahko prihranili davek in to smo tudi pridno izkoriščali, sploh pri nakupih zabavne elektronike, računalnikov in gospodinjskih aparatov. Potem pa so - z uvedbo evra - te ugodnosti ukinili. Kar naenkrat se je vse podražilo. Če je majica prej stala 20.000 lir (= 2.000 sit), je z evrom to bilo seveda 20 € (saj ni treba preračunati, mar ne?). Kovančki so se pridno nabirali in ker smo do lirskih in tolarskih kovancev vedno imeli manjvreden odnos (ta drobiž!), so tudi none po novem mislile, da so kovančki samo drobiž. In kar naenkrat je sredi meseca zmanjkalo penzije. V trgovine se je hodilo s kalkulatorji. In začeli smo se zgražati. In bili smo veseli, da smo v Sloveniji, da pri nas teh problemov ni, da pri nas še vedno vse isto stane in naj vrag pocitra evro in njegove kovance.

Pa je doletelo tudi nas. Najprej vstop v Evropsko unijo. Kot prebivalka obmejne Nove Gorice te spremembe verjetno veliko bolj občutim kot ostali prebivalci Slovenije. Naenkrat na mejnih prehodih nihče več ni spraševal “Imate kaj za prijaviti?” Nobenega ni več zanimalo, ali pod plaščem na zadnjem sedežu skrivaš nov prenosnik za tisoč evrov, ali novo jopo, za katero rabiš štampiljko za povrnitev davka. Nato so na nekaterih mejnih prehodih slovenski policisti uvedli samo občasno preverjanje. Največkrat smo tako slovensko mejo prečili brez kontrole dokumentov, italijanski policisti pa so samo zdolgočaseno kimali z glavami.

Tudi evro smo dobili in sedaj se nam dogaja isto, kar se je Italiji in drugim državam, ki so uvedle evro. Vse postaja vedno dražje. Je res samo inflacija ali so vmes drugi razlogi? Zaokroževanje cen, mogoče? Dejstvo je, da si danes za 42 € (=10.000 sit) ne moreš kupiti hrane za pol meseca. Še za en teden težko. V bistvu ugotoviš, da si lahko za 42 € kupiš bore malo.

In sedaj smo vstopili še v shengensko območje. Meja je padla. Ni več kontrol, ni več policistov na mejah, prost prehod za vse! Me to veseli, plaši? Če so prej policaji na meji vsaj malo nadzirali promet in preverjali sumljive potnike, sedaj še tega ne bo več. To pomeni, da bo v in iz naše države lahko nemoteno potoval kdorkoli. Se bom še počutila varna v svoji državi, v svojem mestu, na ulici?

0%

0%