Ali pa je imajo preveč in hočejo biti zabavni. Se še odločam.
Naša firma se (upamo) januarja seli v čisto nove poslovne prostore, kar bo rešilo prostorsko stisko in marsikatero drugo logistično težavo.
Investitor, ki za nas gradi stavbo in (z našo pomočjo) opremlja prostore je sicer čisto simpatičen možakar, ki rad sodeluje in rad posluša mnenja in nasvete.Žal pa zelo rad tudi hiti z deli, tako da včasih naredi ali nabavi kaj brez posvetovanja z našim direktorjem.
Prvi primer so protipožarna vhodna vrata. Vedno, ko sem jih zagledala, so mi dajala občutek nedokončanosti. Vrata so velika, masivna, s kljuko, ki deluje plastična, ampak je v bistvu prevlečena s posebno snovjo (da če na drugi strani vrat zagori, se ne opečeš, ko primeš za kljuko). Strašno fina zadevščina, v glavnem. So sive barve (to še gre) in z velikimi belimi pikami. Wtf? “Kaj se bo pa dalo na vrh teh vrat, ko se dokončajo?” vpraša direktor. “Kako dokončajo, vrata so končana!” odgovori investitor. Kako, prosim? Velika, masivna siva vrata – z belimi pikami? Kot klovn?? Investitor nas pa začudeno gleda in začne razlagati, da mu je ponudnik vrat ponujal sama grda enobarvna vrata (bela, siva,…), pa je vprašal, če majo kaj za jih popestrit. Zdaj pa imamo pike. Velikosti manjših teniških žogic. “A lahko kako prebarvamo ta vrata?” zanima direktorja. Res ne gre imeti takih hecnih vrat, za njimi pa design firma. “Lahko, samo potem morate pobarvati vrata tudi sosedom!” izjavi investitor, “da bodo oboja vrata ista na hodniku.”
Drugi primer so radiatorji. Direktor je želel imeti takšne gladke, smooth radiatorje, ki bi lepo soupadali z interierjem. Žal je svojo željo izrazil kakšna 2 meseca prepozno, ko so radiatorji že prispeli na objekt. Investitor je nekoliko pohitel, ker je zanje potrebno dolgo čakati, žal pa se pred tem ni niti potrudil, da bi se pozanimal, ali bi nas takšni radiatorji razveselili. Verjetno si je mislil, da je radiator pač radiator, važno da greje. Res, dokler je še vsaj približno všečen na oko, in ne spominja na radiatorje v sovjetskih stanovanjih v 70-ih letih prejšnjega stoletja. In sedaj imamo problem. Radiatorjev žal ni mogoče vrniti. Večine ne bo dosti videti izza miz in pultov, en sam samcat radiator pa bo izgubljen na širni beli steni in bo za družbo foteljem v sprejemnici. Vsem na očeh. Me zanima, kdaj nam bo načel živce. Sploh meni, ki ga bom prisiljena non stop gledat, 8 ur na dan. Radiator je grd, tako grd, da si sploh ne zasluži imena radiator. Ne vem, zakaj takšne radiatorje sploh še proizvajajo. Morali bi biti zakonsko prepovedani. Resno.
Dela se nadaljujejo, sedaj direktor malo bolj nadzoruje potek in se vtika v čisto vsako malenkost. Hvalabogu.
Ne vem, koliko so vam všeč razni čaji, ampak jaz pozimi ne morem brez. Pravzaprav vem, da je nastopila zima takrat, ko si skuham prvi vroči čaj. Najraje imam zeleni čaj in meto ter Krtek čaj za otroke (janež) 
Včasih rada tudi eksperimentiram, kupim kak sadni čaj ali planinski, vendar večinoma vse pijem nesladkano. Izjema je čaj v gostinskem lokalu. Tega bom zagotovo sladkala, že zato, da vem, da ga ne pijem doma 
