Mlin na veter

Ljubljanski maraton se je zgodil včeraj v dopoldanskih urah. Udeležila sem se ga prvič, vendar le kot gledalka (zaenkrat )

Dež je pral, bilo je precej mraz (za Primorko pa sploh!) in prav vesela sem bila, da mi ni bilo treba še teči Vzdušje pa je bilo fantastično! Napetost v zraku, ritemsko bobnanje skupine The Stroj, navijanje publike… po štartu, ko množice tekačev ni in ni hotelo biti konec (vse pohvale vsem udeležencem, super ste!!), sem se počasi odpravila proti ciljni črti. Iskala sem najboljši kraj, kjer pričakati mojega tekača, in že sem hotela obstati na zadnjem ovinku pred ciljem, vendar bi to pomenilo, da bi na koncu morala preteči še kar en lep kos poti, otovorjena z 2 dežniki, torbico, fotoaparatom in nahrbtnikom, tako da sem si potem izbrala ne preveč zaseden kotiček, in čakala na Insomniaca. Prvi so na cilj prispeli že po 34 minutah! Kar nisem mogla verjeti, potem pa so sledile bolj zgoščene skupinice tekačev. Čeprav otovorjena ko mula, sem se trudila čimbolj vzpodbujat čisto vse udeležence. Vsi ste zmagovalci!
Udeleženci rekreacijskega teka so prišli na cilj premočeni ko cucki Vendar so imeli vseeno več sreče kot maratonci, saj se je kasneje dež dobesedno ulil. Z Insomniacom sva spremljala še štart maratoncev in jih kasneje med potepanjem po Ljubljani še večkrat srečala, kako so pogumno ubirali svojo pot, ne meneč se za dež in mraz.

Za konec pa še nekaj foto utrinkov:

Štartno mesto v zgodnjih jutranjih urah. Tekači so se že navsezgodaj ogrevali na ljubljanskih ulicah.

The Stroj dajejo ritem, adrenalin narašča, vedno več jih je na štartu rekreacijskega teka. Še malo in…

… gremo! Množica tekačev se je podala na 10,5 km dolgo pot…

…proti cilju!

In še posnetek pred štartom maratona in polmaratona.

0%

0%