Mlin na veter

Požar v stanovanju je najbrž ena od stvari, kjer nas večina zamahne z roko, češ “meni se pa to ne more zgoditi, saj ja pazim!”… no, dokler se tebi to dejansko ne zgodi. Tako malo je potrebno… pozabljeni lonec na štedilniku ali pa samo okvara na elektro inštalaciji…

Sobota je bila lepa. Sončen dan je obetal in kot vedno smo vstali vsi zgodaj. Psa sem peljala na sprehod, potem sem oprala avto, tata in brat pa sta za potrebe nadstreška za avto začela podirati figo. Ta čas sva z mamo šle pripraviti kosilo, nona pa je ostala pri moških in “nadzorovala” potek dela En čas je bilo vse normalno, potem pa iz zgornjega nadstropja hiše slišim vznemirjene klice, ropot, hitenje… grem na balkon pogledat, kaj se dogaja… ravno v trenutku ko iz spodnjega nadstropja zagledam brata, kako z zatisnjenimi usti pride iz stanovanja, ovit v oblak črnega dima… črn dim povsod, silil je iz vseh rež.

V trenutku se zavem. Stečem v stanovanje in mami zakličem, da spodaj pri noni gori. Od takrat naprej ne vem, kako smo točno vse speljali… vem, da sem stekla nazaj na balkon in zaklicala, če pokličemo gasilce. Spodaj so moški kričali, da ne, zraven pa hiteli po vodo. Mama je že prijela telefon in klicala - v paniki najprej informacije, potem policijo in potem končno gasilce, katerim je hitela razlagat kaj se dogaja in kje smo. Ta čas je tudi naša kužika začutila, da nekaj ni v redu (verjetno zaradi naše panike) in je silila dol, na prosto. Zato sem jo hitro zagrabila in jo odnesla v njeno ogrado na vrtu ter jo zaprla noter, da ne bi silila v goreče stanovanje ali bila v napoto, ko bi prišli gasilci. Potem mi je mama iz zgornjega nadstropja vrgla ključe sosednjih prostorov, kjer imamo gasilni aparat, sama pa hitro ugasnila plin in zatisnila jeklenko v našem stanovanju. Kot v sanjah sem stekla, brzinsko hitro dobila pravi ključ, odklenila vrata, snela velik gasilni aparat z nosilcev in ga - kot peresce lahkega - hitro nesla na prizorišče in ga dvignila čez spodnji balkon, kot da ne tehta več kot pol kilograma (ja, adrenalin). Tam ga je hitro prevzel tata in tekel v kuhinjo pogasit požar.

Sama sem ta čas stekla na cesto pričakat gasilce. Prišli so, počasi, brez utripajočih lučk, brez sirene (po telefonu jim mama ni znala povedati, ali smo pogasili ali ne, rekla jim je, da smo najbrž pogasili). Mirno so se spravili iz vozila in se odpravili proti stanovanju.

Najprej so preverili, če še kje gori. Potem so odprli vsa okna in šli po opremo. Ta čas je en vprašal, s čim smo pogasili. Pokazali smo na gasilni aparat in krepko se je začudil ter vprašal, kdo je gasil. Potem so gasilci vrgli ven napo in eno omarico, ki jo je ogenj poškodoval. In potem so odšli.

Na srečo, škoda ni bila velika. Uničena napa in ena omarica ter kakšen lonec, ki je ždel na štedilniku. Drugo je - presenetljivo, glede na količino dima in ognja - nepoškodovano, čakalo nas je le še slikanje škode in nato čiščenje… presenetljivo, kam vse se zažrejo saje. Vse je bilo potrebno očistiti in oprati, zidove bo potrebno prebeliti, najprej pa se mora stanovanje kakšen teden zračiti, saj krepko smrdi po “zažganem”.

Če se požar zgodi tudi v vašem domu (samo trenutek nepazljivosti ali slaba elektro inštalacija je dovolj), par napotkov, ki jih je dobro upoštevati:

• požara ne gasite takoj z vodo, saj vas lahko mimogrede strese elektrika (voda po štedilniku, po omaricah, na tleh, vi pa sredi luže), ampak najprej izklopite elektriko. Raje kot z vodo, požar poskusite pogasiti z deko. Če nič drugega boste rešili talno oblogo (sploh če imate parket).
• usta in nos si prekrijte z robčkom ali majico, saj bodo saje povsod, tudi v vaših dihalih, v prostoru pa se zadržujte čim manj časa.
• ne odpirajte oken, dokler požar ni pogašen, saj kisik hrani ogenj
• TAKOJ pokličite gasilce. Tudi če vam požar uspe pogasiti, bodo oni najbolj strokovno in zanesljivo preverili, da ne še kje tli in odstranili uničene elemente s primerno opremo (predpostavljam, da doma nimamo vsi ognjeodpornih rokavic)

In nenazadnje - nabavite si gasilni aparat in se poučite, kako z njim ravnati. Mi smo ga na srečo imeli, od zdaj naprej pa bo eden v vsakem nadstropju! Cena aparata je v primerjavi s škodo, ki jo prepreči, zanemarljiva. Želim pa vam, da ga nikoli ne bi potrebovali.

Jogurtov parfe

Odličen način, kako porabiti sezonsko sadje v osvežilni sladici.

Za 2 kozarca potrebujemo:

• 4 žlice ovsenih kosmičev
• 3 dcl jogurta
• 0,5 dcl smetane
• 2 breskvi
• pest jagod
• 1 banana
• par vejic ribeza
• sladkor po želji

Polovico jogurta zmešamo s polovico smetane in s stepalko dobro stepemo. Če imamo v hladilniku še kaj skute, jo lahko dodamo, meni je skute zmanjkalo. Jogurtovo zmes damo v zamrzovalnik za vsaj pol ure.

Jagode operemo, odrežemo peclje in razpolovimo ter damo v posodo, kamor dodamo še preostali jogurt in smetano ter s paličnim mešalnikom vse skupaj dobro pretlačimo. Tudi to zmes damo v zamrzovalnik za vsaj pol ure.

Breskve olupimo in narežemo na drobne koščke. Banano olupimo in narežemo na kolobarje in takoj pokapamo z limoninim sokom.

V 2 kozarca (3 dcl) najprej vsujemo ovsene kosmiče (2 žlici ali več na kozarec). Nato dodamo jogurtovo zmes, ki smo jo vzeli iz zamrzovalnika. Nato čez potresemo koščke breskev in še čez dodamo jagodni pire. Po vrhu naložimo banano in ribez, ki ga prej osmukamo. Po želji lahko po vrhu potresete s sladkorjem in dodate še drugo sadje ali ovsene kosmiče.

Moj parfe sicer ni imel časa, da bi se mudil v zamrzovalniku, zato se vsa zmes nekoliko preliva. Tudi tako je sicer zelo okusen in ga je zmanjkalo v trenutku.

Narastek z bučkami

Za to dobroto potrebujemo:

• 0,5 kg krompirja (star je sicer boljši, jaz sem imela samo mladega, frišnega iz gredice)
• 0,5 kg bučk
• 4 stroke česna
• sol, poper
• 2 dcl sladke smetane
• 2 jajci
• svež peteršilj
• nariban sir (jaz sem imela sir Luka, lahko je pa poljuben)

Krompir skuhamo v olupku, bučke ravno tako cele skuhamo. Ko je kuhano, oboje odcedimo, krompir olupimo in oboje zrežemo na rezine, oziroma kolobarje.

V pekač nalagamo izmenoma krompir in bučke - plast krompirja, plast bučk, potresemo s sesekljanim česnom, solimo, popramo in ponovimo, dokler ne porabimo krompirja in bučk.

Smetano prelijemo v skledo, vanjo vmešamo jajca, sol, poper in sesekljan peteršilj ter mešanico prelijemo po zloženki v pekaču.

Po vrhu potresemo še z naribanim sirom in damo v pečico, segreto na 200 stopinj. Pečemo, dokler jajčna zmes ne zakrkne (v receptu je sicer pisalo 20 minut, vendar sem sama morala peči skoraj eno uro).

Slabost recepta: kup umazane posode, ki pa jo zlahka pomijemo, dokler čakamo, da se narastek speče.

Potrebujemo (za 2 frapeja):

• 2 pesti jagod
• 1 banano
• sok pol limone
• žlica sladkorja
• 3 dcl mleka, oz. po občutku

Jagode operemo, odrežemo peclje in narežemo na koščke. Banano olupimo, razrežemo po dolgem na 4 dele in ravno tako zrežemo na koščke. Oboje v posodi zmešamo z žlico sladkorja in sokom pol limone ter vse skupaj dobro zmiksamo s paličnim mešalnikom. Na koncu dodamo mleko, vse skupaj premešamo in prelijemo v koktajl kozarce.

Evo, tale je za Volkca.

Mlad pečen krompir s hrenovkami in bučkami

Potrebujemo (za 1 osebo):

• letošnji mlad krompir (izberemo čimmanjše kose)… količina po občutku, kolikor misliš, da ga boš pojedel
• 2 ali 3 hrenovke
• dve manjši mladi bučki
• začimbe: sol, poper, drobnjak, peteršilj

Za solato:

• par listov solate (kristalke ali mehke)
• 2 redkvici
• 1 kumara
• zabela po želji (dodaš kis, olje, sol)

Krompir operemo pod mrzlo vodo in z njega z nožem postrgamo lupino (lupine ne lupimo, ker za to pri mladem krompirju ni potrebe). Večje kose krompirja prerežemo, da bodo vsi kosi približno enake velikosti. Manjše koščke pustimo cele. V teflon lonec vlijemo žlico olivnega olja, ga segrejemo, nato pa vanj vsujemo krompir in ga pečemo na srednjem ognju (da ne gori na minimum in tudi ne na maksimalno moč, nekje vmes mora bit). Pečemo in ga občasno premešamo, dokler ne dobi malo “barve”, se pravi se že malo zapeče. Takrat vlijemo malo vode, toliko da bo pokrito dno, krompir solimo, pokrijemo lonec s pokrovko in malenkost znižamo ogenj, ter pustimo, da se duši (to pomeni, se kuha z malo vode v pokriti posodi). Dokler krompir ni kuhan, ga še parkrat zalijemo (z manjšimi količinami) z vodo. Kako preveriš, če je krompir kuhan: vilico zabodeš skozi najbolj debel kos krompirja - če gre skozi mehko, je kuhan, če vilice ne moreš zlahka potisniti skozi, kuhaj dalje.

Medtem, ko se ti krompir peče, operi bučke in jih zreži na tanke široke rezine (bučke narežeš na tanko po dolžini). Bučke rahlo posoli. Hrenovke pustiš v kosu, le po vrhu jih z nožem malo zarežeš (glej sliko) z enakomernimi zarezami.

V ponvi segreješ kanec olja, nato dodaš bučke in jih rahlo zapečeš (da dobijo malo barve), nato doliješ vodo (toliko, da jih do polovice pokrije), soliš, popraš, dodaš še drobnjak in peteršilj in pustiš, da se pokuhajo - ponev pokrij s pokrovko. Ko se voda pokuha (je v ponvi ni več) in so bučke že rahlo zmehčane, dodaš v ponev še hrenovke, vse skupi še malo popečeš, nato pa spet dodaš malo vode in pokuhaš. Vmes ne pozabi hrane večkrat premešati, oziroma obrniti hrenovke, da se popeče z vseh strani.

To ponovi, dokler se ti hrana ne bo zdela primerna za uživanje (no, bučke se lahko uživa tudi surove, hrenovke pa je itak treba samo segret, tako da dosti škode ne bo).

Še priprava solate: liste solate operi in nareži, jih daj v skledo. Kumaro olupi, odreži oba konca in nareži na rezine, redkvice operi, odreži oba konca (korenino in tam kjer so listki) in jo ravno tako naredži na tanke rezine. Po želji solato zabeli: dodaš ščep soli, malo olja in malo kisa.

Ker me mama bogato zalaga z domačimi in bio pridelki, imam že skoraj težave, kako porabiti vso to zelenjavo. Spet se mi je v hladilniku nabralo:

• polovica rdeče paprike nadstandardne velikosti
• 1 večja bučka
• 2 manjša korenčka
• 1 čebula
• 4 stroki česna
• konzerva pelatov v lastnem soku
• 250 g peresnikov
• začimbe (te imam na sploh najraje): sol, poper, rdeča paprika, drobnjak
• par drobno narezanih vejic svežega peteršilja
• 3 lističi sveže melise, drobno nasekljani (lahko tudi izpustiš)
• majhna vejica rožmarina (lahko izpustiš)

Papriko, bučke in korenček razrežeš na koščke, čebulo in česen sesekljaš. Pelate zliješ v posodo in jih v njej z rko pretlačiš v manjše koščke. Vodo za testenine soliš in pustiš na ognju, da zavre.

V vok (ja, ponovno vok!) vliješ za žlico olivnega olja, ga segreješ, nato na njem popražiš čebulo, da postekleni. Dodaš česen in pražiš toliko, da zadiši. Nato doliješ malo vode in to nekoliko pokuhaš, da se čebula zmehča. Dodaš korenček in ga z malo vode dušiš, da se zmehča. Nato dodaš pelate in jih dobro pokuhaš. V lonec z zavreto vodo vsuješ peresnike in kuhaš po navodilih.

Na koncu dodaš v vok še papriko in bučke ter začimbe in vse skupaj kuhaš, dokler ni zelenjava dobro kuhana. Če je omakca preredka, jo lahko zgostiš z malo moke raztopljene v vodi (žlička moke za skodelico vode - dobro premešaš, da ni grudic), če pa ni izrazitega okusa po paradižniku, lahko dodaš nekoliko paradižnikovega koncentrata. V vsakem primeru je omako treba nato še pokuhati.

Kuhane testenine odcediš in jih serviraš na krožnik, čez pa preliješ zelenjavno omako. Če je omake preveč (če že kuham, raje naredim nekoliko več), jo lahko shraniš v zamrzovalnik. Tako si boš naslednjič, ko boš sam/a na kosilu, prihranil/a kuhanje.

Večkrat se zgodi, da nam v hladilniku ostane nekaj sestavin, s katerimi ne vemo, kaj bi, za v smeti pa tudi niso (ni da bi hrano stran metali)… V takih primerih je najbolje skuhati jed, ki bo kar najbolj sčistila hladilnik - se pravi bo pokoristila čimveč sestavin.

Pa poglejmo, kaj imamo danes:

• 3 majhne bučke
• 1 korenček
• 2 hrenovki (3 jih pustim še za naslednjič, vendar odprte ne smejo preživeti več kot 3 dni)
• nekaj odprte smetane za kuhanje
• pest kuhanega graha od včerajšnega kosila
• zavitek tortelinov s sirom (nujno porabit, danes poteče rok trajanja!)

vzamem še nekaj iz obveznega inventarija vsake kuhinje:

• 3 stroke česna (česna pa ni nikoli preveč)
• začimbe: sol, poper, rdeča paprika, drobnjak in peteršilj (če je svež, še toliko bolje - nasekljamo ga par vejic)

Bučke in hrenovke narežemo na drobne koščke, korenček pa na zelo drobne palčke. Česen sesekljamo. Solimo vodo za torteline in jo pustimo, da zavre.

V voku (ali drugi ponvi, osebno obožujem vok) segrejemo žlico olivnega olja in na njem popražimo česen, samo toliko, da zadiši. Dodamo korenček in krajši čas pražimo, nato dolijemo malo vode, toliko, da pokrije korenček, pokrijemo posodo in kuhamo, vmes po potrebi dolijemo vodo (če se pokuha). Ta čas je voda za torteline zavrela, zato vanjo vsujemo torteline in kuhamo po navodilih.

Ko se korenček nekoliko zmehča, dodamo bučke in začimbe, ponovno popražimo in nato dolijemo nekoliko vode in vse skupaj dušimo, dokler niso bučke skoraj zmehčane. Dodamo hrenovke, jih nekoliko popečemo, nekoliko pokuhamo, nato dodamo še kuhan grah in ga kuhamo samo toliko, da se segreje, in da so vse druge sestavine kuhane. Dodamo smetano za kuhanje in jo vmešamo ter malo pokuhamo.

Voila’! Še odcedimo kuhane torteline in jih v voku zmešamo z omakco ter vse skupaj hitro postrežemo. Če nam v hladilniku ostaja še kaj sira, ga naribajmo po vrhu, za piko na i. Nam je sir na žalost okupirala plesen in je končal v smeteh.

Kosilo je narejeno v približno pol ure, zmanjkalo ga bo pa v petih minutah.

Naše kužke, čeprav je lovski pes, nismo kupili za lov ali razstave. Ona je naš novi družinski član, scrkljano dete, družabnica, ki ji res nič ne manjka. Vendar se ji lovski nagon že pri starosti 4 mesecev močno pozna. Na sprehodih ima smrček vedno na tleh in voha. Pot do parka pozna po sledeh. Zajca v življenju še ni videla ali vohala. In vendar je vonj zapisan že v njenih genih. In tako sva na sobotnem sprehodu - nehote - prvič jagali zajca. Slika je bila posneta minutko pred začetkom jage. Kmalu po posnetku je dala spet smrček na tla, zabevskala in začela teči po poljih. Tekla je, vohala in hkrati bevskala, naj ji sledim. Kaj mi je preostalo? Ali bi jo spustila z vrvice in tvegala, da naslednjih par ur preždim na mrazu in jo čakam, da preneha z jago, ali pa tečem z njo. In sva tekli

Njena jaga je sicer še v zametkih. Pravega beagle bevskanja še ni razvila. Je pa na dobri poti In zagotovo jo bom na polja še peljala, ker jo je užitek in ponos gledati, kako se razživi in dela to, za kar je bila skozi generacije vzrejena - lovi.

Zopet.

Razmišljam, če bi se začela preoblačit pred vhodnimi vrati

Majhni kužki in najlonke ne gredo dobro skupaj.

Minus ena.